1 - Pričetek

Pričetek




Bilo je še v pradavnem času, ko so si bili vsi ljudje enaki in je bil prav vsakdo sposoben magije. Ljudje so si med seboj pomagali in nikdar ni bilo sovraštva ali ljubosumja saj med njimi ni bilo razlik. Otroke so vzgajali v ljubezni in dobroti ter tudi sami sledili temu zgledu, tako, da do pomislekov ni moglo priti... A vendarle so bili nekoliko neorganizirani, saj je imel pravico o odločanju prav vsak in so tako v ključnih trenutkih prav vsi delali po svoje, kakor nebrdzana čreda ovac. Živeli so v preobilju a tega je moralo biti konec saj so deželo izželi do obisti. Že tedaj je v ljudeh bivala kal zlobe, potuhnjenosti, krutosti, lakomnosti in ostalih slabih stvari a ker so živeli v preobilju, so bila ta čusva zakopana globoko v notranjosti in niso mogla priti na dan.


A ta lepa stoletja so bila končana, ko je nekega leta pritisnila zima, kruta in brezbrižna, ter hladnejša kot jo je kdorkoli pomnil. Začelo je primankovati hrane a ljudje so bili še vedno neorganizirani in neumni. Prav vsak je imel moč nekega elementa, a da bi se združili ni pomislil nihče... Dolgo so tako umirali drug za drugim nakar se ni nek mladenič imenovan Tamuríl, ki sicer ni bil še pretirano izkušen a zatorej toliko bolj pogumen ter nadarjen odločil, da bo odpotoval v neznane daljave, kjer se bo morda dalo bolje živeti. Preostali so njegovo zamisel sprva sprejeli z nesigurnostjo, celo neodobravanjem a ko je že kazalo, da bodo vsi pomrli so sprejeli njegovo idejo ter mu sledili na življenje in smrt.


Tako so dobili prvega voditelja, ki so mu sledili po skalnih grebenih, pečinah in preko prepadov, da bi prišli preko Melwasúlskega gorovja za katerim so si obetali boljše življenje. Končno so neke noči preplezali še zadnji greben in utrujeni ter izmučenu ugledali zeleno, rodovitno dolino, obsijano s svetlo mesečino, ki je sijala tisto noč. Novi svet so tako poimenovali Moonlight ali svet Mesečine.


Mladeniča so iz hvaležnosti in lastne koristi, saj so ugotovili koliko prednosti prinese, voditeljstvo, postavili za svojega vladarja in dola stoletja so v Moonlightu živeli v izobilju. Ljudem so vladali Tamurílovi potomci a ti so se sčasoma začeli zavedati svoje prednosti pred drugimi in ker se je Tamutilovo popotovanje v dolgih stoletjih preoblikovalo v legendarno popotovanje samega boga so se sami poimenovali Otroci boga in vzvišeno zrli nad ostale. Tako so se začeli deliti na podložnike in vladarja ter plemiče, ki so bili po večini sorodniki le tega, ostali pa, čeprav so nekoč delili na sposobne in manj sposobne ter tako tudi delili bogastvo, niso mogli napredovati, pa če so bili še tako nadarjeni.

A vendarle so se začeli nanašati na vladarja, češ da bo on za vse poskrbel in tako so posebne sposobnosti ljudstva začele izginjati. Kmalu je bil to le še redek dar izbrancev, ki so tako služili osebno vladarju in se niso niti trudili, da bi obnovili izginjajoči dar, saj jim je godilo, da so bili oni izbrani ter tako boljši od drugih.